Sediš ob šanku, vkovan na stol, nepremičen in držiš tisti kozarec viskija, kot bi bil zadnja bilka odrešenja. Znajdeš se, da zreš v tista spočita in stuširana ženska telesa, odišavljena in pripravljena, polna elana in nekega skritega pričakovanja, da stopijo na plesišče. Želijo si, da jih moška roka povede na plesišče. Pa zakaj ne tvoja, pomisliš. Malo te zmrazi, a želja v tebi narašča, da bi imel pogum. V tem naročiš novo rundo. Bolj in bolj zdi se, da te vabijo – nekaj v tebi si želi prestopiti na njihovo stran, da bi razgibal svoje okorele ude v spremstvu žensk. A obenem veš, da so tvoje noge težke in neuke.

Toda zakaj ne, ko se pred tabo odstira odlikovan cvetober ženske lepote. Vse, kar moraš storiti, je, da stopiš do katere od njih in jo povabiš na ples. Zberi pogum, nauči se korake in povedi lepotico na levi v čudovito kratki in tanki obleki, z nogami, dolgimi kot noč, z dolgimi temnimi valovitimi lasmi in nasmehom na plesišče. Ves čas si jo opazoval. Ker pravi plejboj pleše.

Ženske plešejo in zato to počnejo tudi moški. Ja, zares obrabljena in staromodna oblika srečevanja, toda deluje bolje kot marsikatera druga. Hugh Jackman je nekje pripomnil: »Pred 50 leti ni bilo mogoče dobiti ženske, če nisi znal plesati.« Zato se zdi zares nerazumno, da toliko moških zavrača ta odlikovani dostop do predstavnic ženskega spola. Ker to ni za prave dedce, boste slišali. Potem pa boste vprašali svoje starše ali stare starše, kako so se spoznali, in ugotovili boste, da večina prav na plesih. Hm, torej kaj porečete zdaj. Od nekdaj je bil ples edino javno družbeno srečališče za spoznavanje, zmenkarije, če hočete. Še danes v manjših vaseh prirejajo plese. Ne nazadnje imate maturantski ples in na vseh pomembnejših dogodkih je znanje plesa znanje omike, ki vam prinese premnogo točk na družbeni lestvici. Ples je odsev visoke zahodne kulture in na Kitajskem zaseda enako visok položaj kot znanje borilnih veščin. Konfucij je denimo dejal: »Nikoli ne daj meča tistemu, ki ne zna plesati.« Ples zato poseduje globoko vez z obvladovanjem telesa. Maori plešejo svoj bojni ples, boksarji plešejo v ringu. In imate prav, pravi moški ne plešejo v disku, obirajoč nevidno po zraku zrela jabolka ali hruške ali krilijo z rokami, kot bi klicali dež. Edini pravi ples se pleše v paru. Ples, ki ga je mogoče deliti z ženskami. Kot se spodobi za odlikovanega predstavnika tega spola. Toda, zakaj? Ker zahteva mnogo večjo spretnost, spretnost gibanja pa neposredno sporoča vašo gensko superiornost. Ženske namreč ocenjujejo in izbirajo primerne samce prav na podlagi sinhronega in skladnega gibanja. Raziskovalci univerze Rutgers so s pomočjo kamere, ki spremlja gibanje, opazovali in posneli ples moških posameznikov, pri čemer videz ni igral vloge. Opazovali so gibanje 183 plesalcev, od katerih so nato izbrali 20 najboljših in najslabših in jih pokazali 155 ljudem, ki so jih ocenili. Ženske so plesalce s simetričnim gibanjem ocenile veliko bolje od drugih. Pri čemer pa je odločalo gibanje od pasu navzdol in tudi njihova raznovrstnost ter gibanje telesa naprej-nazaj, mahanje z rokami pa ni imelo nobenega vpliva na pozitivno mnenje (glej zgoraj). Psiholog dr. George Fieldman je ob tem dejal: »Glede na to, ali je nekdo dober plesalec, je to dober način pri presoji, ali se bo obnesel kot dober partner za nadaljevanje rodu.«

Zakaj bi le gledal, če lahko tudi plešem

Vendar je glavni argument proti plesu pri moških predvsem občutek sramu in izpostavljenosti. Zdi se, da je morda v ozadju potreba, da pri tem ne razkrije svojih šibkih točk morebitnim tekmecem ali da njegovo perje izpade nezadostno in oskubljeno. Pravzaprav je povsem res, da bo moški videti skrajno smešno, ko bo prvič poskusil plesati in potem ko bo prvič plesal na javnem mestu s plesalko. Ampak, bodite resni, se vam zdi smiselno vse življenje razmišljati, kaj drugi mislijo o vas. Če nič drugega je to odličen način, kako to presežete, si zadate cilj in navkljub vsem oviram dosežete stanje vrhunskega plesalca, za katerim se obračajo ženske oči v znamenju občudovanja. Čeprav je ta pot morda trnova, prinaša tako veliko, da bi vsak pošten samec moral zamahniti z roko in reči: Kdo pravi, da ne zmorem!

Notranja značilnost plesa v paru (za katerega je običajno, da se ne pleše le z enim samim partnerjem, ampak se jih menjava, kar velja za večino družabnih plesov) je, da na eleganten in sofisticiran način preseže tenzijo med moškimi in ženskami, ki ob prvem stiku zahteva neki duhovit dovtip, da prekine tisto običajno stopnjo nelagodja. Ples to preseže s pogledom v oči in preprostim gibom, ko ji ponudi roko za ples. Brez besed. Preprosto.

Samozavest serijsko

Samozavest je tista nujna začimba, ki odpira vrata k prav vsaki ženski, kot tudi plesalki. Saj s seboj prinaša tisto gotovost in občutek zaupanja in varnosti, ki jo tako iščejo predstavnice ženskega spola. To je karta, na katero velja vedno igrati in bo vedno dobitna. Pa vendarle naj bo podprta s spretnostjo tistega, ki ve, kaj počne, in naj žensko prikaže v najboljši luči. To je edini resnični cilj, takrat bodo njeni gibi postali mehkejši in lepši, bolj skladni in telo bo približala bližje k njemu, ki jo vodi, kot bi se hotela skriti v objem. Toda kot v vsaki družbeni celici tudi prostor plesa izkazuje skrajno hierarhično razporeditev, v kateri ima vsak svoje mesto in vsak novinec mora spoznati, da je zavrnitev le pot k napredku, le najboljša pot k samozavesti. To pa si je treba prislužiti je začimba , ki dela ples vsakič drugačen.

Saj poznate tisti pogled samozavestnega samca, ki pregleduje svoj trop in si izbira samico za ta večer. Ramena se sama usločijo nazaj, glava se je privzdignila navzgor, prsi skočijo naprej, mišice pa potisnejo trebuh noter. Korak je skrajno odločen. Toda to se na začetku končna s prenekatero zavrnitvijo, ignoriranjem ali celo klofuto. Velikokrat mora moški pobrati koščke svojega ponosa, raztresene tam po plesišču, pohojene od ženske oholosti. Ženske izjemno hitro zavohajo neodločnost, kot zavoha pes strah, in takrat ne pomaga nobena beseda. Zato mora svojo samozavest vedno podkrepiti s spretnostjo plesa, stila – in ko bo prehodil pot napredka, ko bo izbrusil gibe in vstopil med plesalce, ki izžarevajo strast in samozavest, mu bodo jedle iz roke. Izboriti si mora svoje mesto prek vseh preprek, pokazati na plesišču, kaj zmore, in ko se ženske začnejo vračati od plesa z nasmehom, se to kot blisk prenese med vse predstavnice. Kajti na plesišču odpadejo vsi naslovi in kar naenkrat lahko prosto izbira in izbere katerokoli, naj bo pravnica, manekenka, model ali policistka – in nobena ga ne bo zavrnila, vse ima na dosegu preproste kretnje z roko. In kaj je večja nagrada kot to, da plesalke čakajo v vrsti za njegovo pozornost na plesišču – to je pač ultimativni afrodiziak.

Veritkalen izraz horizontalne želje

Ples v paru poleg tega vrača vodstvo in dinamiko spolov znova na mesto, ki moškemu pripada – vodilno. In že tolikokrat izgubljeno. Ponudi mu glavno vlogo. V ples v paru je čudovito ujeta dihotomija med moškim in žensko, ki deluje dobro in je videti dobro le, če moški vodi, ženska pa mu sledi. Seksizem mu daje življenje in napetost. Naloga moškega pa je, da si izbori to vlogo. Saj vendar ne želite stopicljati po podu kot izgubljen kužek, ki ga vodi ženska roka. Ženske si tega iskreno ne želijo in se bodo rade prepustile vodstvu moškega.

Takrat ples šele dobi karakter. Kaj pa je ples drugega kot izkušanje telesa, izkušanje in okušanje drug drugega skozi valovanje bokov, majhne premike nog in notranjosti stegen, ki znajo prenesti sporočilo v samo vsebino bitja. Ples nadomešča objem in je odličen izgovor zanj, skozi to pa sporoča še veliko več. V nekem trenutku se zaveš, da se privije k tebi sama, da igraš na njene strune in ples postane izvrstna predigra. Njeni boki se odklenejo in rišejo polkroge že na rahel dotik tvoje roke in občutek imaš, da igraš na glasbilo. In potem zapre oči in se povsem prepusti, prestavi v avtopilota, telo pa se bliža in oddaljuje od tvojega v ritmu tiste druge navdušujoče dejavnosti. Hej, za to živimo.

Občutek za ritem, odločen, vendar nežen objem, strast do glasbe ženski pove, kako poskočen bi bil v postelji – in jo navda s strašno radovednostjo. Zato se potrudi. Pogosto pa že nekateri plesi zaradi same narave neposredno namigujejo na to. Vendar se ne prenaglimo, ples, katerikoli, sam po sebi ni seksualen, to ga naredita plesalca – in zagotovo je tudi polka lahko hudo seksi.
Sprosti se in se zabavaj
Potrebujete še kakšen argument, zakaj plesati? Ima še eno prednost, nima omejitev ne glede na starost, spol ali rasno opredelitev, kot se ti lahko zgodi, ko vstopiš v klub in se v grozi zaveš, koliko let že tlačiš to zemljo in večer končaš molče strmeč v prazen kozarec šnopsa, kot bi ne bilo več upanja zate. Zbudi se in stopi v akcijo, kajti plesni dogodki so za skoraj vsakim vogalom vsak dan v tednu, le skriti pred tvojimi očmi. Tu se bodo mešale narodnosti, barve kože in globina dekoltejev ali kratkost mini kril ter višina petk, ki bodo čudovito izbočile zadnjico v vzdihe občudovanja. In ti, boš zraven?

Članek je bil objavljen v majski številki Playboya.

playboy-clanek